Kortizol in adaptogeni - kaj, če stres ni problem ampak signal?!
Kortizol. Beseda, ki jo danes slišimo skoraj povsod. Ampak iskreno – večina ljudi sploh ne ve, kaj točno pomeni. Pogosto je prikazan kot “slab hormon”, kot nekaj, česar se moramo znebiti. To ni res. Kortizol ni sovražnik. Je eden najpomembnejših hormonov za naše preživetje. Problem nastane šele, ko je kortizol stalno previsok ali prenizek.

Vir: https://makeagif.com/gif/cortisol-and-stress-4fng6q
Kortizol je hormon iz skupine steroidov imenovanih glukokortiokoidi, ki ga proizvaja nadledvična žleza. Je ključen hormon pri odzivu telesa na stres, tako psihološkem kot čustvenem zato je poznan kot stresni hormon. Njegova naloga je, da telesu pomaga, ko zazna nevarnost ali napor. Dvigne energijo, zviša krvni sladkor, poveča pozornost in pripravi telo na akcijo. To je mehanizem, ki nam je včasih rešil življenje pred plenilci. Danes pa nas “napadajo” roki, telefoni, skrbi, tempo in pričakovanja.

Vir: https://mydiagnostics.in/blogs/health-markers/cortisol-and-stress-understanding-the-stress-hormone-its-effects-and-how-to-keep-it-balanced?srsltid=AfmBOoq4KKTwAHXAdf4PPJKmGyOYlOHqlb5UTFQY4IZBH9JG2k5MOhgr
Kortizol nastaja po jasni poti med možgani in nadledvičnimi žlezami. Ko telo zazna stres ali potrebo po več energiji, hipotalamus v možganih pošlje signal. Ta signal pride do hipofize, ki nato pošlje ukaz nadledvični žlezi. Nadledvični žlezi takrat začneta proizvajati kortizol. Kortizol se nato sprosti v kri in pomaga telesu dobiti več energije, ostati zbran, se prilagoditi stresu. Ko je kortizola dovolj, možgani dobijo informacijo in proizvodnjo umirijo. Tako telo samo skrbi za ravnovesje. Preprosto povedano: možgani dajo ukaz -> nadledvični žlezi naredita kortizol -> telo se prilagodi -> sistem se sam umiri.
Kortizol ima tudi svoj naravni dnevni ritem. Najvišji je zjutraj, približno 30–60 minut po prebujanju. To je povsem normalno. Takrat nam pomaga, da se zbudimo, zaženemo telo in možgane. Nato čez dan počasi pada in zvečer mora biti nizek, da lahko zaspimo.

vir: https://integrativepro.com/blogs/articles/the-role-of-cortisol
Ko je ta ritem porušen, se začnejo težave: zjutraj smo utrujeni, zvečer ne moremo zaspati, telo je stalno v “napetostnem” stanju,...
Kortizol sam po sebi ni slab. Slabo je, ko telo nikoli ne dobi signala, da je varno in da se lahko umiri.

Kaj kortizol pogosto poslabša: pomanjkanje spanja, neenakomerni obroki, veliko sladkorja, preveč kofeina, stalna mentalna obremenitev , občutek, da moramo biti ves čas “v pogonu”, premalo časa za počitek in regeneracijo,...
Kaj kortizol naravno podpira: kakovosten spanec, reden ritem obrokov, gibanje (ne ekstremno, ampak zmerno), stik z naravo, umirjanje živčnega sistema, občutek varnosti in stabilnosti,...
Zato je skrb za kortizol v resnici skrb za naš živčni sistem in za ritem življenja.
Tukaj pridejo v ospredje adaptogeni.
Adaptogeni niso zdravila in niso čudežna rešitev. So rastline, ki se tradicionalno uporabljajo kot podpora telesu pri prilagajanju na stresne obremenitve. Njihova posebnost je, da ne delujejo agresivno, ampak podpirajo naravne mehanizme ravnovesja v telesu. Beseda adaptogen izhaja iz “adaptacija” – prilagajanje. Telo vsak dan prilagaja hormone, energijo, napetost, presnovo. Včasih mu to gre dobro, včasih se pod pritiskom začne lomiti. Adaptogeni so skozi zgodovino veljali za rastline, ki pomagajo telesu, da se lažje prilagodi zahtevam okolja.
Danes se o adaptogenih veliko govori tudi v povezavi s sodobnimi raziskavami, ki preučujejo njihov potencialni vpliv na stresni odziv telesa, vključno z vlogo kortizola. Zato jih mnogi vključujejo kot del celostne skrbi za dobro počutje in notranje ravnovesje. Povezave do različnih člankov lahko najdeš na koncu bloga :)

Pomembno je razumeti, da adaptogeni ne “izklopijo” kortizola, ne blokirajo hormonov, ne silijo telesa v nekaj nenaravnega. Njihova vloga je mehka, podporna, dolgoročna. Delujejo kot spremljevalci telesa, ne kot nadzorniki. Zato jih je smiselno gledati v širšem kontekstu... skupaj s spanjem, skupaj s prehrano, skupaj z načinom življenja
Če telo vsak dan živi v kaosu, nobena rastlina ne bo naredila čudeža. Lahko pa postane del rutine, ki telesu pomaga, da se postopoma vrne v ravnovesje. Ta pogled govori o spoštovanju telesa. O poslušanju signalov. O tem, da stres ni nekaj, kar moramo “premagati”, ampak nekaj, kar moramo razumeti in uravnotežiti. Kortizol ni naš sovražnik. Je pokazatelj, kako živimo.
Ko je v ravnovesju, imamo energijo, jasnost in stabilnost. Ko je stalno previsok, nam telo samo tiho sporoča: upočasni. poslušaj. poskrbi zase.
Klikni tukaj in si oglej našo kolekcijo ADAPTOGENI.
Slovar:
Kortizol: Kortizol je hormon iz skupine steroidov imenovanih glukokortiokoidi, ki ga proizvaja nadledvična žleza. Je ključen hormon pri odzivu telesa na stres, zato ga imenujemo stresni hormon.
Stresni odziv: Naravni mehanizem telesa, ki se sproži ob zaznani nevarnosti ali obremenitvi. Vključuje sproščanje hormonov (med njimi kortizola), pospešeno bitje srca, večjo budnost in več razpoložljive energije.
Nadledvična žleza: Majhni žlezi, ki ležita nad ledvicama in proizvajata več hormonov, med njimi kortizol, adrenalin in aldosteron. Imajo ključno vlogo pri odzivu na stres.
Cirkadiani ritem: Naravni dnevni ritem telesa. Določa, kdaj smo bolj budni, kdaj zaspani, ter kako se spreminjajo hormoni čez dan. Kortizol je najvišji zjutraj in najnižji zvečer.
HPA os (hipotalamus–hipofiza–
Kronični stres: Dolgotrajno stanje psihične ali telesne obremenitve, kjer telo nima dovolj časa za regeneracijo. Pogosto vodi v porušeno hormonsko ravnovesje, utrujenost in izčrpanost.
Adaptogeni: Rastline, ki se tradicionalno uporabljajo kot podpora telesu pri prilagajanju na stresne obremenitve. Ne delujejo agresivno, temveč podpirajo naravne procese ravnovesja v telesu.
Ašvaganda (Withania somnifera): Rastlina z dolgo tradicijo uporabe v ajurvedi. Pogosto se omenja kot adaptogen. Danes jo raziskujejo v povezavi s stresnim odzivom telesa in splošnim počutjem.
Hormonsko ravnovesje: Stanje, ko hormoni v telesu delujejo usklajeno in v primernih razmerjih. Pomembno vpliva na energijo, spanec, razpoloženje, presnovo in odpornost.
Živčni sistem: Sistem, ki uravnava delovanje telesa, odzive na okolje, stres in sprostitev. Deluje v dveh glavnih načinih: simpatični (aktivacija, stres) in parasimpatični (umirjanje, regeneracija)
Regeneracija: Proces, v katerem se telo obnavlja in vrača v ravnovesje. Poteka predvsem med spanjem in v stanju umirjenosti.
Kofein: Stimulans, ki lahko kratkoročno poveča budnost, vendar ob pretirani uporabi dodatno obremenjuje stresni odziv telesa.
Psihofizično ravnovesje: Stanje, kjer sta um in telo v relativnem miru in stabilnosti. Vključuje dobro počutje, jasnost misli in stabilno energijo.
Celostna skrb za zdravje: Pristop, ki ne temelji na eni rešitvi, ampak vključuje spanec, prehrano, gibanje, duševno ravnovesje in življenjski slog kot celoto.
Strokovni članki vezani na zgornjo tematiko:
-
https://www.sciencedirect.com/
science/article/abs/pii/ S1550830724001691 - https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1756464623002955
Termoforčki